ZAKAJ JE POMEMBNA STERILIZACIJA PSIČK (IN MAČK)

Vsi vemo, da je sterilizacija potrebna zaradi preprečevanja neželenih rojstev. Manj splošno znano pa je, da je ta poseg bistvenega pomena za samičkino zdravje.

Mnogi skrbniki, ki se zanesejo, da bodo v času gonitve lahko dovolj dobro pazili na svojo psičko, da ne bi prišlo do brejosti, se ne odločijo za sterilizacijo. Ne vem iz kakšnih vse razlogov, najbrž ji hočejo prihraniti neprijeten poseg in / ali se izogniti tveganju operacije.

Prava resnica pa je, da ravno ne-sterilizacija psic in mačk ogroža njihovo zdravje.

Našla sem sestavek o sterilizaciji psičk, ki ga je na svojem fb profilu objavil veterinar iz Beograda.

Njegov pristop je name naredil zelo dober vtis, še posebej, ker poudarja, da pri svojem delu sledi renomirani strokovni literaturi, ob tem pa vedno upošteva tudi praktične izkušnje, tako svoje in svojih kolegov kot tiste, ki mu jih zaupajo skrbniki živali. Zato sem hitro pljunila v roke in njegov članek prevedla.

Takole pravi:

Sterilizacija je najpogostejša tema pogovorov z lastniki psov. Preseneča me, koliko različnih mnenj slišim o tem. Celo kolegi veterinarji imajo različna mnenja o sterilizaciji! Ni čudno, da so skrbniki psov zmedeni.

Nič ni bolj naravno od tega, da se psička pari in koti zdrave mladiče. Največja napaka, ki jo pri tem delajo lastniki je napačna ocena odgovornosti in obveznosti, ki jo prinaša skrb za leglo. Vložiti je potrebno veliko časa, pa tudi denarja. Po prvem leglu se mnogi odločijo za sterilizacijo.

Ampak – najboljši čas za sterilizacijo je takrat že mimo. Razpolagam s podatki iz vrhunske literature na področju veterinarske kirurgije  (Douglas Slatter: Textbook of Small Animal Surgery), ki pravijo, da je ta čas pred nastopom prve gonitve. V tem primeru je pojavnost tumorja mlečne žleze nižji od 0,5%. Če je sterilizacija opravljena neposredno po prvi gonitvi, verjetnost pojava tumorja zraste na 8%, po drugi gonitvi pa že na 26%.

Čimbolj zgodaj je treba sprejeti odločitev, če bo vaša psička (isto pa velja tudi za mačke) namenjena za razplod in bo kotila, dokler bo za to sposobna, ali pa bo samo ljubljenček. Najbolje že takrat, ko si psa priskrbimo.

Vsako odstopanje od ustrezne prakse zmanjšuje možnost za ohranitev zdravja vaše živali. Lahko pride do pojava tumorja mlečne žleze, do piometre ali kakšne druge hormonsko pogojene bolezni.

Veterinar torej hoče povedati, da sta za preprečevanje hormonsko pogojenih bolezni najboljši dve poti: ali naj bo psička sterilizirana dovolj zgodaj (že pred prvo gonitvijo in prvo menstruacijo) ali pa naj koti mladiče vse svoje rodno obdobje, vsaj enkrat na dve leti. S tem nima v mislih finančnega okoriščanja s prodajo mladičev, ampak je tako najbolje za ustrezno ravnovesje hormonov v telesu samice in s tem za njeno zdravje.

Lastnikom, ki se odločijo za drugo pot, doktor priporoča, da naj bo psička ob prvi paritvi stara vsaj dve leti, še bolje tri.

Pod tem člankom so nekateri bralci v komentarjih izražali začudenje, češ ali ni to prezgodaj za sterilizacijo. Večina nas je pač vajena prakse, da se poseg opravi po prvi menstruaciji, pri starosti okrog enega leta. Pred leti pa sem slišala modrovanje nekaterih lastnikov, da mora psica pred sterilizacijo enkrat kotiti. 

Neka gospa navaja, kako zdravi sta njeni psički, stari 13 in 11 let, ki nista sterilizirani, prva je enkrat kotila, druga pa sploh ne. Doktor potrpežljivo odgovarja, da so v posameznih primerih možna odstopanja, toda strokovna literatura temelji na podatkih, pridobljenih na večji populaciji, in da so se strokovne smernice še vedno izkazale za pravilne.

V podkrepitev temu navaja še čisto nedaven primer iz njegove ambulante: 

Tri leta staro rotveilerko ('rotica' – sklepam pač da je to rotveilerka v srbščini, ali pa mešanka s to pasmo), ki ni bila sterilizirana in se nikoli ni parila. 

Psičko so pripeljali zaradi slabega splošnega stanja. Z ultrazvokom so ugotovili, da je maternica znatno povečana, krvni izvidi pa slabi – v krvi so se ji kopičili toksini. Tudi jetra so bila precej oškodovana. Šlo je za gnojno vnetje maternice, ki se s tujko imenuje piometra.

Takoj so izvedli poseg. Odstranjena maternica je tehtala cele tri kilograme!

S takšnim posegom nevarnost za žival še ni povsem mimo. Ker je vnetje že naredilo določeno škodo organizmu, je ta oslabljen, težje prenese operacijo in potrebuje daljše okrevanje.

Če pa se odločimo za preventivno sterilizacijo, je operirana povsem zdrava žival v dobri kondiciji; gre za rutinski poseg z zelo majhnim tveganjem.

PIOMETRA – GNOJNO VNETJE MATERNICE

Je najpogostejša bolezen reproduktivnih organov samice. Obolenje je izjemno resno; če se ne diagnosticira in obravnava pravočasno, ima lahko tudi smrtni izid.

Čeprav se imenuje 'gnojno vnetje maternice', v največjem številu primerov vzrok zanj ni infekcija, ampak neravnovesje spolnih hormonov v organizmu samičke.

Bolezen lahko zanesljivo preprečimo s preventivno sterilizacijo.

S sterilizacijo preprečimo tudi nekatera nekoliko redkejša obolenja rodil kot so tumorji maternice in jajčnikov.

Če se piometra ali tumor na rodilih pojavita, je zdravljenje prav tako sterilizacija, vendar je v tem primeru operacija veliko bolj tvegana kot če je opravljena preventivno pri zdravi živali.