KAKRŠEN LASTNIK, TAKŠEN PES?

(povzeto iz strokovnih člankov) 

Bo že res, da smo lastniki odgovorni za vedenje našega psa. Res pa je tudi, da večina nas, ki smo posvojili brezdomne pse, ni imela možnosti vzgajati psa že od najnežnejše dobe, ampak so nam bili zaupani enkrat pozneje.

Tako kot pri ljudeh, tudi na razvoj psa vplivajo številni dejavniki že v obdobju pred rojstvom, ter pustijo sled na oblikovanju njegove osebnosti in s tem na njegovem vedenju. Na primer če pasja mama v času brejosti doživlja stres, lahko to vpliva na telesni razvoj, učenje in vedenje njenih mladičkov. Raziskave kažejo, da imajo mladički, ki so bili izpostavljeni predporodnemu stresu, slabše razvite motorične sposobnosti, težje se učijo in se težje prilagajajo novim situacijam.

Izjemno pomembno je tudi pridobivanje izkušenj po rojstvu, še posebej v obdobju socializacije, to je med 3. in 14. oziroma 16. tednom starosti. V tem času se mladičkom razvijejo vsa čutila in sprejemajo informacije iz okolja s pomočjo voha, vida, sluha, tipa in okusa. Pomembno je, da mladički doživijo različne dražljaje; tisti, ki so prikrajšani za izkušnje in obdobje socializacije preživijo v nestimulativnem okolju, so kasneje nagnjeni k reakcijam strahu v novih situacijah.

Zgodnje izkušnje vplivajo na družabno vedenje psov v kasnejši dobi. Mladički osvajajo komunikacijske spretnosti skozi medsebojno druženje in igro, pri čemer ima njihova mama pomembno vlogo, saj jih uči pravil vedenja in poseže vmes, kadar je to potrebno. Zato se mladički, ki so zgodaj ločeni od mame, bratov in sester ali sploh niso imeli priložnosti, da prve mesece življenja preživijo z njimi, kasneje težje znajdejo v sporazumevanju z drugimi psi. Lahko so nagnjeni k spopadanju, ali pa so zadržani in plašni. Poleg tega so mladički, ki so zgodaj ločeni od mame (pred 9. tednom starosti) bolj nagnjeni k ločitveni tesnobi.

Tudi kasnejše življenjske izkušnje, še v odrasli dobi, lahko vplivajo na spremembo obnašanja. Na primer psi, ki preživijo del svojega življenja v zavetišču, lahko razvijejo (prilagoditvena) vedenja, ki jim omogočajo preživetje v danih pogojih. Po posvojitvi v nov stalen dom pa te oblike obnašanja postanejo vir težav. Tipičen primer je čuvanje hrane in ostalih dobrin, kot so igračke ali dostop do prostora za počitek in spanje.

Nevarne skušnjave

 

Vidimo torej, da ne gre kar vsevprek obtoževati sebe ali drugih lastnikov, če se pes kdaj obnaša neustrezno. Tisti, ki smo posvojili pse iz zavetišč, smo lahko v težavnejšem položaju kot tisti, ki so dobili mladičke neposredno iz legla – ni pa nujno.

Teoretično je možno vsako pasje vedenje korigirati z dovolj truda in vztrajnosti, vendar  so določene poteze lahko iz različnih razlogov  tako močno zakoreninjene, da je uspeh vprašljiv. Če nekega neustreznega vedenja nikakor ne uspemo odpraviti, imamo še vedno možnost narediti drugačno prilagoditev. Na primer:

- Če je pes nezanesljiv pri odzivanju na odpoklic, ga bomo pač imeli vedno na povodcu, ko bomo z njim izven doma. 

-Situacije, ko lahko postane hudo prestrašen ali agresiven, vnaprej preprečimo, oziroma odstranimo psa iz takšne situacije.

-Če pogosto kaže znake agresije, uporabljamo nagobčnik.

Pri nas smo morali narediti naslednje prilagoditve:

-Ogradili smo zelenjavni vrt, ker Tarje nismo uspeli naučiti, da ne sme tekati po njem.

-Na sprehodu ju nikoli ne spustimo s povodca, ker sta nagnjena k raziskovalnemu potepanju. 

-V stanovanju so še druge živali (mačka, deguji), za katerimi se naša psa rada zapodita, pri Tarji pa je bil tudi problem grizenja predmetov; tega nismo znali rešiti drugače, kot da sta v predsobi pripeta na stopniščno ograjo z žičnatim povodcem ('zajlo'), ki dopušča gibanje v polkrogu nekaj metrov. Seveda se trudimo tudi z učenjem. Dejansko že vesta, da morata pustiti živalice pri miru, vendar še ne znata popolnoma kontrolirati lovskega nagona, zato je žičnati povodec dodatni varnostni ukrep.Kupili pa bomo še vsakemu svoj žičnati boks za uporabo v stanovanju.

Tarja je v učenju že malo bolj napredovala kot novinec Pajo, povodec v predsobi pa je samo en; zato je pripet samo Pajo, kadar sta v stanovanju oba. Dodatno še zapremo vrata v sobe.

-Odkar sta dva, se vedeta kot trop, na primer na dvorišču preganjata mačke. Sosedove mačke so zato prenehale zahajati k nam, na našo Tačko pa pazimo tako, da je ne spustimo iz stanovanja na dvorišče, kadar sta tam oba psa. 

-Ostane nam še obvladanje prekomernega lajanja in vlečenja povodca na sprehodu; o tem bom pisala v posebnem prispevku.

Strokovnjaki poudarjajo, da je izjemno pomemben način, kako psa učimo. Praktične izkušnje in znanstvene raziskave kažejo, da ima vzgoja, ki temelji na kaznovanju in zastraševanju, negativen vpliv na obnašanje psov. Psi, vzgojeni s takšnimi metodami, postanejo plašni, negotovi in nagnjeni k agresivnemu vedenju. Šolanje in vzgoja psa naj temeljita na pozitivnem podkrepljevanju ustreznih vedenj ter na ignoriranju neustreznih. Ignoriranje pomeni za psa odtegnitev lastnikove pozornosti, ta pa je zanj zelo pomembna, zato se bo zanjo pripravljen potruditi, podobno kot za hrano.