Pes ni igrača. Spoštuj ga kot živo bitje: do njega se vedi
tako, kot želiš, da se drugi vedejo do tebe.
Nikoli ne vleci psa za ušesa, rep ali ustnice. Ne segaj mu v oči. Ne smeš ga tepsti ali stresati, stiskati za vrat, potiskati in vleči.
Nikoli ne moti psa pri spanju ali pri jedi.
Ne uporabljaj pasjega ležišča ali njegovih igrač za svojo igro.
Če želiš psa božati, on pa se umakne, mu očitno ni do tega – torej ga raje pusti pri miru.
Ne božaj tujega psa, ne da bi prej vprašal njegovega skrbnika za dovoljenje. Če ga dobiš, najprej daj svojo roko kužku pred smrček, da jo povoha.
Psu se približaj od spredaj ali od strani, nikoli od zadaj.
Nikoli ne glej psa dlje časa naravnost v oči.
Nikoli ne teci hitro mimo psa, direktno vanj ali stran od njega.
Psa ne draži. Ne nadleguj pasjih mladičkov, če je v bližini njihova mati.
Ne dajaj mu sladkarij in slanih prigrizkov.
Večjega otroka naučite ukaze, pravila, prepovedi, ki jih
tudi vi uporabljate za vodenje psa. Majhnega otroka pes najverjetneje ne bo
sprejel za vodjo in ga ne bo ubogal, čeprav ga ima rad.
 |
| Vir: Pixabay |
Potencialno nevarne situacije
Približno 60 odstotokov pasjih ugrizov se zgodi doma -
povzroči jih domači pes, ki najpogosteje ugrizne ravno otroka, in žal
velikokrat ravno v obraz.
Da bi to preprečili, je na prvem mestu vzgoja psa, da
bo miroljuben in prijazen, razen tega pa je treba tudi psa zavarovati pred
otroki, in ne le obratno!
S tem so mišljene okoliščine, ko psi živijo v družini z
majhnimi otroki v relativno majhnem stanovanju. Pes lahko ugrizne v obrambi, če
je otrok v igri grob, če mu želi vzeti hrano ali igračo ali če sili vanj, ko
pes želi počivati.
Otroke naučimo, da prepoznajo svarilne in grozeče signale
pri psu (ritensko se umika, srši dlako, reži in/ali renči, čuva hrano ali svoje
ležišče), ter ga pustijo pri miru, kadar to želi. Pes naj ima možnost, da se
pred otrokom umakne v miren kotiček, kadar mu ni do igre, na primer hišni boks.
Redka, a izjemno nevarna situacija: Malček, ki se
opotekajoče premika in se pri tem cvileče oglaša, lahko s tem pri nekaterih
psih vzbudi lovski nagon! Tudi iz tega razloga, pa tudi sicer – NIKOLI NE
PUŠČAMO MAJHNEGA OTROKA IN PSA SKUPAJ BREZ NADZORA. Priporočilo velja okvirno
do otrokove starosti pet let, seveda pa je treba presoditi vsako situacijo
posebej.
Družinski pes, ki je toleranten in prijazen do domačega
otroka, ne bo nujno tak tudi do tujih.
Vsak pes, tudi šolan, lahko ugrizne družinskega člana v
določenih situacijah: ko se prestraši, razjezi, ko je bolan, ranjen ali star.
Pravilen odziv, če
otrok sam naleti na (agresivnega) tujega psa:
Naj ne beži in ne kriči – to bi lahko pri psu vzbudilo
lovski nagon.
Otrok naj stoji mirno, z vzravnanim hrbtom, rokami ob telesu
in nogami tesno skupaj. Psa naj ne gleda naravnost v oči.
Če ga pes podre na tla, naj se zvije v klobčič, s koleni na
prsih in s pestmi nad ušesi, in naj bo tiho.
V morebiten pretep dveh psov naj se otrok nikoli ne vmeša,
ampak naj se umakne stran.
