OTROK IN PES: Vzporednice pri vzgoji otrok in psov

Kljub temu, da obstaja nekaj vzporednic, je treba vedeti, da se pasja psiha vendarle razlikuje od človeške, in da ne moremo z obojimi postopati enako. Primer: V pogovoru z otrokom uporabljamo pester besednjak, razložimo tudi vzroke, zakaj je nekaj tako in ne drugače, zakaj je treba nekaj narediti, kaj se bo zgodilo, če...

Pes nas ne bo razumel, če mu bomo razlagali na dolgo in široko! Potrebuje kratke, jasne ukaze, vedno enake za isto dejanje. Na primer: 'Pridi!' in ne 'A bi prosim končno prišel sem?!'


Našla sem naslednje vzporednice:

~Tako otroci kot psi se veliko naučijo z opazovanjem in posnemanjem. 
 
~Oboji potrebujejo dosledno vodenje (trdne in jasne meje), da se počutijo varne in sproščene.
 
~Oboji se bolje učijo s pohvalo kot s kaznijo.
 
~Oboji potrebujejo ljubezen, pozornost in telesnonaklonjenost.
 
~Oboji postanejo negotovi in težko vodljivi, če ni doslednosti, jasnih pravil in trdnih meja.

~Oboji lahko postanejo težavni, če nimajo dovolj smiselnih zaposlitev. Dolgčas in neizkoriščeni potenciali vodijo v nezaželjena vedenja.

Še pol stoletja nazaj so bili psi skoraj izključno delovne živali - lovski, pastirski psi, psi vodniki, reševalni psi... pes kot družabnik se je komaj začel pojavljati. Vsak pes je bil vzgojen za določeno nalogo, katero je potem redno opravljal in s tem potrošil svojo energijo. Danes psi večino časa sedijo doma in čakajo, da se bo kaj zgodilo. Odvečna energija in dolgočasje so krivi, da pes začne početi stvari, ki skrbniku niso po volji: koplje luknje, izkopava rastline, pobegne z dvorišča, cele ure laja... če je v stanovanju, lahko uničuje pohištvo ali pa iztreblja vsepovsod...

Drugi pogost vzrok (poleg dolgčasa) za takšno vedenje je lahko ločitvena tesnoba. To je vedenjska težava, za katero bomo potrebovali veliko potrpljenja, če jo bomo želeli odpraviti. Tudi mene čaka nekaj dela v zvezi s tem, saj naš Pajo že vse od prihoda k nam stopnjuje svojo navezanost name. Kadar se odpeljem z avtom, to še kar dobro prenese, zadovolji se z družbo psičke. Če pa sem doma, me hoče imeti neprestano 'na očeh' in biti tik poleg mene. Ko odidem v drug prostor in slučajno ne more za mano, začne še isto sekundo lajati. 
Seveda je takšno vedenje popolnoma razumljivo, glede na to, kaj vse je že doživel; a čeprav je razumljivo, vseeno ni prijetno. Upam, da se bo sčasoma spet počutil varnega in bo lahko bolj zaupal, da ne bo nikoli več zapuščen.

OTROK IN PES: Kaj moramo starši naučiti vsakega otroka?

Pes ni igrača. Spoštuj ga kot živo bitje: do njega se vedi tako, kot želiš, da se drugi vedejo do tebe. 

Nikoli ne vleci psa za ušesa, rep ali ustnice. Ne segaj mu v oči. Ne smeš ga tepsti ali stresati, stiskati za vrat, potiskati in vleči.

Nikoli ne moti psa pri spanju ali pri jedi.

Ne uporabljaj pasjega ležišča ali njegovih igrač za svojo igro.

Če želiš psa božati, on pa se umakne, mu očitno ni do tega – torej ga raje pusti pri miru.

Ne božaj tujega psa, ne da bi prej vprašal njegovega skrbnika za dovoljenje. Če ga dobiš, najprej daj svojo roko kužku pred smrček, da jo povoha. 

Psu se približaj od spredaj ali od strani, nikoli od zadaj.

Nikoli ne glej psa dlje časa naravnost v oči.

Nikoli ne teci hitro mimo psa, direktno vanj ali stran od njega.

Psa ne draži. Ne nadleguj pasjih mladičkov, če je v bližini njihova mati.

Ne dajaj mu sladkarij in slanih prigrizkov. 

Večjega otroka naučite ukaze, pravila, prepovedi, ki jih tudi vi uporabljate za vodenje psa. Majhnega otroka pes najverjetneje ne bo sprejel za vodjo in ga ne bo ubogal, čeprav ga ima rad.

 

Vir: Pixabay

Potencialno nevarne situacije

Približno 60 odstotokov pasjih ugrizov se zgodi doma - povzroči jih domači pes, ki najpogosteje ugrizne ravno otroka, in žal velikokrat ravno v obraz. 

Da bi to preprečili, je na prvem mestu vzgoja psa, da bo miroljuben in prijazen, razen tega pa je treba tudi psa zavarovati pred otroki, in ne le obratno! 

S tem so mišljene okoliščine, ko psi živijo v družini z majhnimi otroki v relativno majhnem stanovanju. Pes lahko ugrizne v obrambi, če je otrok v igri grob, če mu želi vzeti hrano ali igračo ali če sili vanj, ko pes želi počivati. 

Otroke naučimo, da prepoznajo svarilne in grozeče signale pri psu (ritensko se umika, srši dlako, reži in/ali renči, čuva hrano ali svoje ležišče), ter ga pustijo pri miru, kadar to želi. Pes naj ima možnost, da se pred otrokom umakne v miren kotiček, kadar mu ni do igre, na primer hišni boks.

Redka, a izjemno nevarna situacija: Malček, ki se opotekajoče premika in se pri tem cvileče oglaša, lahko s tem pri nekaterih psih vzbudi lovski nagon! Tudi iz tega razloga, pa tudi sicer – NIKOLI NE PUŠČAMO MAJHNEGA OTROKA IN PSA SKUPAJ BREZ NADZORA. Priporočilo velja okvirno do otrokove starosti pet let, seveda pa je treba presoditi vsako situacijo posebej. 

Družinski pes, ki je toleranten in prijazen do domačega otroka, ne bo nujno tak tudi do tujih.

Vsak pes, tudi šolan, lahko ugrizne družinskega člana v določenih situacijah: ko se prestraši, razjezi, ko je bolan, ranjen ali star.

Pravilen odziv, če otrok sam naleti na (agresivnega) tujega psa:

Naj ne beži in ne kriči – to bi lahko pri psu vzbudilo lovski nagon.

Otrok naj stoji mirno, z vzravnanim hrbtom, rokami ob telesu in nogami tesno skupaj. Psa naj ne gleda naravnost v oči.

Če ga pes podre na tla, naj se zvije v klobčič, s koleni na prsih in s pestmi nad ušesi, in naj bo tiho.

V morebiten pretep dveh psov naj se otrok nikoli ne vmeša, ampak naj se umakne stran.

20 RESNIC, KI JIH MORA POZNATI VSAK LASTNIK PSA

Če imate psa, veste koliko zadovoljstva in radosti to prinaša. Hišni ljubljenček nam življenje obogati in izpolni z brezpogojno ljubeznijo – vendar tudi on od nas pričakuje pozornost in veliko ljubezni.

Spodaj je 20 resnic, ki bi jih moral poznati in živeti vsak lastnik psa.

Predvsem nikoli ne pozabite, da ste za vašega psa vi center vesolja!

Tarja

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

1. Ne pusti, da te predolgo čakam. Živim samo 10 do 15 let. Ko si daleč od mene, mislim da si odšel za vedno, in srce me boli, ker ne vem, kje si.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

2. Daj mi možnost, da spoznam tudi druge ljudi in živali. Morda bom na začetku prestrašen in/ali agresiven, a če mi boš dal dovolj priložnosti, se bom naučil imeti več samozavesti in več zaupanja v druge. Rad spoznavam nove prijatelje!

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

3. Ne pozabi name, ko pride na svet dojenček. Tudi jaz postanem bogatejši za novega člana družine. Dojenčka bom imel rad in ga ščitil, tako kot imam rad in ščitim tebe!

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

4. Ne jezi se name, ko skočim nate. Tako zelo te imam rad, da ne morem krotiti vznemirjenja. Preprosto te želim objeti!

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

5. Nauči me kaj novega. Veseli me, če te lahko osrečim, zato me nauči stvari, katere želiš da naredim. Učenje je zame trening, in učenje imam rad  – prav tako kot tekanje po parku.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

6. Ne obupaj nad mano. Ne znam tvojega jezika, vendar dajem vse od sebe, da bi te razumel. Daj mi čas, da spoznam, kaj želiš od mene – vse kar hočem je, da ti ugodim.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

7. Ne sproščaj svoje jeze na meni. Ne glede na to, kako slab je bil tvoj dan – jaz sem vedno srečen, ko te vidim, in naredil bom vse kar morem, da te razvedrim.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

8. Bodi ob meni, ko sem prestrašen. Vedno se počutim bolje, ko sem s tabo. Če si ti tu, sem prepričan, da bo vse v redu.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

9. Vsak dan si vzemi nekaj časa zame. Če si še tako zaposlen, preživi z mano nekaj kvalitetnega časa. Tega se resnično veselim; vsaka minuta s teboj mi nepopisno veliko pomeni.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

10. Ne puščaj me na dvorišču, kadar je pretoplo ali prehladno. Nimam se kam umakniti. Kadar sem v brezupni situaciji, sem prestrašen, vznemirjen in žalosten. Potrebujem te!

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

11. Ne pozabi na malenkosti, ki odločajo, da sem zdrav in srečen: šape me bolijo, če mi predolgo nisi strigel nohtov. Veliko bolje se počutim, če si me očistil bolh in zaščitil pred klopi. Celo zbolim lahko, če so moji zobje preveč umazani. To zahteva samo nekaj minut tvojega časa, a zame pomeni veliko.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

12. Zaupaj mi. Jaz ti zaupam z vsem srcem, in prosim da tudi ti meni. Zame si ti cel svet.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

13. Ne jezi se name. Ti imaš službo, zabavo, prijatelje. Jaz imam samo tebe.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

14. Pogovarjaj se z mano. Ne morem razumeti, kaj mi govoriš, ampak razumem tvoj ton in govorico telesa.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

15. Bodi vedno prijazen. Nikoli ne pozabim, kakšen si do mene. Bolj ko si ljubeč, močnejša je najina vez.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

16. Prosim, ne tepi me. Glej, s svojo čeljustjo bi te zlahka poškodoval, a te nikoli ne bom ugriznil, ker te imam rad! Če sem naredil kaj narobe, nisem vedel, da boš jezen. Prosim, pomagaj mi razumeti, česa ne smem početi, ne tepi me!

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

17. Nagradi me, ko naredim nekaj dobrega. Nič na svetu me ne osreči bolj od tega. Če vem, da sem naredil nekaj, zaradi česar si nasmejan in zadovoljen, si lahko prepričan, da bom to ponavljal spet in spet.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

18. Bodi pozoren, če sem spremenjen. Če nisem tak kot običajno in me začneš kritizirati, da sem len ali nedružaben, preveri če me kaj ne muči. Morda moje srce peša, morda sem nerazpoložen ali me nekaj zelo boli.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

19. Skrbi zame tudi ko bom star. Vem, da si užival z mano, ko sem bil mladič. Rad si božal moj mehki kožuh. Ko bom star, moj kožuh ne bo več mehak, dolgočasen bom in grd, a moja ljubezen do tebe bo večja kot kadarkoli!

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

20. Spremljaj me na mojem zadnjem potovanju. Vem, da bo težko zate, ko bom odhajal, a vseeno te prosim, ostani ob meni do konca. Vse je boljše, lažje in varneje, če si ti ob meni. Nikoli ne pozabi, da te imam neskončno rad!

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Pajo

Vir: http://www.petplus.rs/

(prevedla Marjana Škalič)

KAKO POSVOJITI PSA IZ BIVŠIH REPUBLIK JUGOSLAVIJE

Kdor se odloča, da bi posvojil brezdomnega psa, ima možnost iti pogledat kužke v najbližje zavetišče, oziroma preko interneta pregledati 'ponudbo' še drugih zavetišč.

V Bosni, Srbiji in Hrvaški je položaj glede števila zapuščenih psov neprimerno hujši kot pri nas, zato se nas je veliko odločilo udomiti enega od teh. Nekateri to obsojajo, češ zakaj voziti pse iz drugih držav, saj so tudi pri nas zavetišča, ki iščejo posvojitelje. Kakorkoli, vsak zapuščen pes je potreben pomoči in jo zasluži, ne glede na to, v kateri državi se potika po cestah – saj se noben ne potika po lastni krivdi.

V balkanskih državah se problematiko trudijo reševati predvsem prostovoljci. Kolikor imajo prostora v zavetiščih, toliko psov poberejo z ulice; vseh ne morejo. Mislim, da dajejo prednost bolnim in poškodovanim (veliko jih povozi avto). Pri vseh najprej poskrbijo za očiščenje notranjih in zunanjih parazitov. Mlade in zdrave pse skušajo vsaj sterilizirati/kastrirati, potem jih vrnejo na ulice, če jim ne najdejo udomitelja. 

Denarna sredstva dobivajo skoraj izključno iz prostovoljnih prispevkov, tudi s pomočjo društev iz Slovenije. Na nivoju države in posameznih občin je za to poskrbljeno zelo malo ali nič. Večina teh zbiralnih in posvojitvenih akcij poteka preko facebooka. 

Številne prostovoljke in prostovoljci iz Bosne, Srbije in Hrvaške na svojih fb zidovih objavljajo slike psov, ki potrebujejo dom ali/in denar za zdravljenje, cepljenje, sterilizacijo… Tu si lahko poiščete psa, primernega za vas, ali pa se odločite, da boste primaknili nekaj denarne pomoči. Kolikor vem, vse prostovoljke objavijo oziroma vam pošljejo v zasebnem sporočilu skeniran račun za storitev, ki so jo plačale z zbranim denarjem.

Pes, ki dobi posvojitelja v Sloveniji, mora za prevoz preko državne meje imeti urejene papirje: potni list, kjer je zabeleženo obvezno cepljenje proti steklini, in certifikat, s katerim veterinarska služba potrjuje, da je pes zdrav. Tudi čipiran mora biti obvezno.

Nekateri slovenski udomitelji se sami odpeljejo po psa. Ostale pripeljejo člani enega od društev, kot so Animal Angels, Pomagamo preživeti zavrženim živalim (PPZŽ), S srcem za živali in druga, ki pogosto odhajajo na obiske – tja odpeljejo pri nas zbrano pomoč v hrani, opremi in denarju, nazaj pa posvojene kužke.  Čez mejo je dovoljeno naenkrat prepeljati največ pet psov na en osebni avto ali kombi, ter največ tri na eno odraslo osebo.

Če želite posvojiti psa iz ene od bivših jugoslovanskih republik, postopek ni težaven. Za papirje, čip in cepljenje proti steklini poskrbi že tamkajšnji skrbnik – prostovoljec, ob finančni pomoči društev in posameznih donatorjev. Če si boste izbrali še majhnega kužka, ki še nima čipa, potnega lista, ni bil cepljen… je prav, da vi poravnate te stroške za vašega bodočega ljubljenčka. Če se ne želite sami peljati ponj, bo prevoz zagotovilo eno od društev.

Ko pes prispe v Slovenijo, boste morali v osmih dneh oditi z njim k veterinarju, ki ga bo pregledal, vpisal v centralni register psov, uredili boste še prepis lastništva. Povedali vam bodo, kdaj se morate naslednjič oglasiti zaradi obveznega cepljenja proti steklini, in po potrebi svetovali, kdaj bo primeren čas za sterilizacijo/kastracijo. Pametno je vzeti tudi sredstvo proti glistam in to ponoviti na vsake tri mesece.

Psiček mora biti star najmanj štiri mesece, da lahko dobi prvo dozo cepiva proti steklini, čez mejo pa ne sme, dokler ne preteče vsaj 21 dni od cepljenja. Pes bo tako star okrog 5 mesecev, ko ga boste dobili. Najverjetneje nihče ne bo vedel, kdaj točno se je skotil, saj jih je večina najdenih; njihovo starost lahko samo približno ocenijo.

(Mladičke, ki še niso cepljeni, je dovoljeno pripeljati čez mejo samo skupaj z njihovo mamo, ki ima čip in vse papirje, dokler so mlajši od treh mesecev.)

Knjige o vzgoji in šolanju psov navajajo, da je za socializacijo ključno obdobje med 8. in 12. tednom. Zgodnja vzgoja se zaključi s 16. tednom. V obdobju socializacije pes razvije samozavest in samozaupanje v stiku s tujimi ljudmi ter temelj za odnos s psi, ljudmi in drugimi živalmi. 

Vse to pomeni, da je najbolj ključno obdobje za učenje in vzgojo že mimo, ko psa prevzamemo. Še vedno ga bomo lahko učili in vzgajali, le da bo mogoče šlo malo težje in bolj počasi. Tako ali tako pa je vsak pes individuum, z unikatnim značajem. Eni so bolj učljivi in vodljivi, drugi manj.

Za tiste, ki imajo visoke ambicije glede šolanja psa, je mogoče bolje, da izberejo kužka v Sloveniji, ki ga bodo lahko posvojili okrog 9. tedna starosti. Pri pasemskih psih je tudi lažje in z večjo verjetnostjo možno sklepati na osnovne poteze pasjega karakterja. Zapuščeni psi pa so največkrat mešančki; če je med njimi kateri pasemski, ni več mladič, saj jih neodgovorni lastniki ponavadi zavržejo po določenem času, ko ugotovijo, da pes zahteva preveč časa/potrpljenja/denarja..., da otrokom ni več zanimiv in podobno.

Če smo pripravljeni sprejeti nekaj negotovosti, kakšen bo pes, si lahko podarimo to radost, da smo nesrečnemu, zapuščenemu bitju dali dom in ljubezen. Kadar nastopijo nevšečnosti, vedno obstajajo tudi rešitve. Če nimate dovolj časa in potrpljenja za ukvarjanje s psom, pa ga raje ne vzemite.

Ko smo dobili Tarjo, smo se hitro počutili 'preplavljene' z živahnim dogajanjem, in zdelo se nam je tudi, da 'se je ne da ničesar naučiti'. Zdaj po določenem času nam je jasno, da je bilo to zato, ker smo bili sami povsem brez izkušenj. 

Postopno se vse uredi in postavi na svoje mesto. Kuža se nekaj nauči, naša pričakovanja postanejo bolj realna, nekatere težave odpravimo z ustreznimi pripomočki kot so vrtne ograje (proti pobegom in proti skakanju po vrtu), hišni boks proti uničevanju stvari v stanovanju in proti preganjanju ostalih ljubljenčkov...

Ob vsem tem denarni stroški niso prav majhni. Po drugi strani pa – če bi si vzeli veliko, veliko več časa in potrpljenja za učenje, nam mogoče ne bi bilo treba ograditi zelenjavnega vrta.

Aja, pa še to se nam je zgodilo: želeli smo posvojiti res majhnega psa – da ga bomo lahko vzeli povsod s sabo (v družini nas je pet, in z vso prtljago za teden ali dva počitnic je avto že nabasan do zadnjega kotička). Toda izbirali smo ga po slikah na internetu, na daljavo; skrbniki v Bosni pa tudi vneto zatrjujejo, da pes 'ne bo velik', saj si želijo da njihovi revčki čimprej najdejo dom, oni pa s tem dobijo prostor za novega rešenčka s ceste. Tako smo dobili srednje velikega psa, ki ima danes okrog 16 kg! Vsekakor to ni majhen pes.

Na prve počitnice smo Tarjo vzeli s sabo. Raziskovanje krasa in primorja ji je bilo všeč, vožnja do tja in nazaj pa sploh ne. Bilo ji je slabo, po tistem sploh ni hotela več v avto, izogibala se ga je na daleč. Zdaj jo raje pustimo doma, ko gremo na dopust - tašča jo hrani, po novem ima tudi družbo prijateljčka Pajota, prijateljica pa ju vsak dan pelje na sprehod.

S Tarjo v Strunjanu, prvomajske počitnice 2014

Naša dva psa sta prišla iz Lukavca v Bosni. Za prihod psa iz Srbije je obvezen še dodatni titer test tri mesece po cepljenju proti steklini.

Če bi radi posvojili psa ali muco, ali pomagali z donacijo, se na facebooku povežite z naslednjimi profili:

Janja Z Društvom PPZŽ

Dijana S. Knežević

Sandra Dizdarević

Spletna stran društva Pomagamo preživeti zavrženim živalim - tu lahko vidite pse in muce za posvojitev, preberete o dejavnostih društva. Pretresljive slike lačnih kužkov vas bodo morda spodbudile, da pomagate z donacijo.